Vanjin Dotik

Kaj pravzaprav pomeni varen prostor?🤔

To je stavek, ki ga pogosto slišimo v svetu pomoči, osebne rasti in podpore. A skozi svoje delo sem ugotovila, da ga ne slišimo vse enako.

Za nekatere prinese občutek olajšanja. Za druge vzbudi dvom. In za ženske, ki so bile ranjene v odnosih, kjer bi morale biti varne, je lahko celo težko verjeti, da varen prostor sploh obstaja.

Zato verjamem, da varnost ni nekaj, kar lahko na svojih svetovanjih preprosto obljubim. Varnost se gradi, počasi in v odnosu.

Ko govorim o varnem prostoru, ne mislim na prostor, kjer je vedno prijetno. Svetovanja in tretmaji pogosto odpirajo boleče teme, neprijetna čustva in dele nas samih, ki jih ni lahko srečati.

Zame varen prostor pomeni👇

✨prostor, kjer so tvoje zgodbe, misli in občutki sprejeti brez obsojanja,

✨prostor z jasnimi in strokovnimi mejami, ki ustvarjajo občutek zanesljivosti in predvidljivosti,

✨prostor zaupnosti, kjer je to, kar deliš, obravnavano spoštljivo in odgovorno,

✨prostor, kjer lahko izraziš tudi jezo, strah, sram, žalost ali zmedenost,

✨prostor, kjer ti ni treba biti popolna, močna ali vedno zbrana,

✨prostor, kjer ti ni treba ugajati ali izpolnjevati pričakovanj,

✨prostor, kjer ima mesto tudi nezaupanje.

Morda se ne boš počutila varno že ob prvem srečanju. Morda boš potrebovala čas, da preveriš, ali lahko zaupaš. Morda bo del tebe ves čas opazoval, preverjal in ostajal na preži. Pogosto je to modrost tvojega živčnega sistema, ki se je nekoč naučil, da mora biti previden, da bi te zaščitil.

Več v komentarju👇👇

KAJ ŽENSKA V RESNICI DOBI V PROGRAMU PROSTOR ZA PONOVNI DOTIK SEBE?

Ne obljubljam hitrih rešitev, ne obljubljam popolnega življenja in ne obljubljam, da bodo izginili vsi izzivi.

Kar pa vedno znova opažam pri ženskah, ki se zares odločijo stopiti vase, je nekaj drugega in sicer, da postopoma začnejo bolje razumeti sebe, svoje odzive, svoje odnose, svoje potrebe in bolje regulirajo svoja čustva. Bolje razumejo predvsem razloge, zakaj se jim določene zgodbe v življenju ponavljajo.

Mnoge prvič zares prepoznajo, kako močno njihove današnje odločitve še vedno vodijo stare rane, nezavedni vzorci in načini preživetja, ki so jih razvile že zelo zgodaj.

V procesu zato raziskujemo👇

✨odnos do sebe

✨odnose z drugimi

✨vzorce navezanosti

✨postavljanje meja

✨čustva in njihove globlje pomene

✨delovanje živčnega sistema

✨notranje prepričanje o lastni vrednosti

✨stik s telesom

✨občutek varnosti v sebi

✨regulacijo čustev

✨in tiste dele nas, ki smo jih na poti odraščanja morale potisniti na stran, da smo lahko pripadale.

Rezultat tega dela vsekakor ni popolnost, je pa več notranjega stika in👇

✨Več pristnosti.

✨Več jasnosti.

✨Več notranjega miru.

✨Več avtentičnosti.

✨Manj ugajanja.

✨Manj izgorelosti.

✨Manj izgubljanja sebe v odnosih.

✨Manj občutka, da moraš ves čas nekaj dokazovati in vse skupaj sama držati.

✨Več občutka, da si lahko preprosto to, kar si,…

BERI DALJE V KOMENTARJU👇👇

Ko odrasla ženska še vedno živi iz vloge pridne punčke.👩

Pri svojem delu pogosto srečujem ženske, ki so navzven zelo sposobne, odgovorne, skrbne in predane. Na prvi pogled se zdi, da imajo vse pod kontrolo, ko pa začneva raziskovati njihove odnose, notranje doživljanje in življenjske zgodbe, se pogosto pokaže nekaj drugega.

Mnogo let so bile navajene skrbeti za druge tako, da so se pretirano prilagajale, razumele, potrpele, ohranjale mir, bile “pridne”.

V ozadju te vloge pogosto ni le osebnostna lastnost, temveč strategija preživetja, ki se je oblikovala zelo zgodaj. Otrok je za zdrav razvoj odvisen od bližine in povezanosti s svojimi starši. Če je začutil, da bo bolj sprejet, varen ali ljubljen takrat, ko ne bo preveč zahteven, ko ne bo izražal jeze, žalosti ali svojih potreb, se začne prilagajati. Otrok je samo iskal način, kako ohraniti odnos. Ta strategija nam lahko v otroštvu pomaga, v odraslosti pa pogosto postane breme.

Ženska, ki je bila dolga leta pridna punčka, pogosto težko začuti, kaj si v resnici želi.
Težje postavlja meje, težje reče ne.
Pogosto čuti močno odgovornost za počutje drugih, daje veliko, prejema pa bistveno manj.

In čeprav navzven deluje močna, uspešna in samostojna, v sebi pogosto nosi utrujenost, osamljenost in občutek, da je nekje na poti izgubila stik s sabo.

Največji paradoks je, da je vsa ta leta poskušala ohranjati odnose, ob tem pa je pogosto izgubljala odnos prav s seboj.

Zame celjenje te rane ne pomeni, da postanemo sebični ali brezbrižni, ampak da se postopoma učimo nekaj, česar morda nikoli nismo imeli priložnosti zares osvojiti.

✨Da so naše potrebe pomembne.

✨Da meja ni zavrnitev.

✨Da je jeza lahko zdrava informacija.

✨Da ni naša naloga nositi odgovornosti za vse okoli sebe.

✨Da ljubezni ni treba zaslužiti z nenehnim dokazovanjem, da smo dovolj dobre.

Ko se začne celiti pridna punčka v nas, se začne rojevati odrasla ženska, ki zna ostati v odnosu z drugimi, ne da bi pri tem izgubila sebe.

Če te ta tema nagovarja, te vabim v individualni proces. Prostor za ponovni dotik s sabo.🫶🏻

Za več info pokukaj v komentar👇👇

Zakaj nas najbližje osebe največkrat najbolj sprožijo?🤔

Veliko ljudi misli, da so sprožilci znak, da je v odnosu nekaj narobe, v resnici pa so pogosto znak, da je odnos prišel dovolj blizu, da se je dotaknil nečesa globljega v nas.🫠

Ko nas partner, otrok, starš ali druga pomembna oseba sproži, pogosto ne reagiramo samo na situacijo, ki se dogaja tukaj in zdaj.

Naš živčni sistem se lahko odziva tudi na stare izkušnje, občutke in vzorce, ki smo jih nosili že dolgo pred tem odnosom. Zato je lahko partnerjeva pripomba v našem telesu doživeta kot zavrnitev, nesprejetost, kritika, zapuščenost, nevrednost ipd.

V praksi se velikokrat izkaže,da njegov namen morda sploh ni bil tak.🙃

Zakaj se to zgodi?🤔

Ker najbližji odnosi aktivirajo naše najglobje potrebe, kot so potreba po ljubezni, varnosti, bližini, sprejetosti, pripadnosti ipd.

Kadar so bile te potrebe v preteklosti ranjene, lahko sedanji odnos postane prostor, kjer se stare rane ponovno aktivirajo.

Kako se sprožilec pogosto pokaže?🤔

Največkrat se le ta pokaže skozi močne čustvene reakcije, pretirano obrambnost, umik, nekontrolirano jezo, pretirano prizadetost, potrebo po dokazovanju, občutek ogroženosti, telesno napetost ali tesnobo.

Velikokrat nas intenzivnost reakcije opozarja, da se v ozadju dogaja nekaj več kot samo trenutna situacija.🫠

Kaj lahko naredimo v takih primerih?🤔

Prvi korak ni, da se obsojamo. Sama v takih primerih predlagam radovednost.

Namesto, da se sprašujemo kaj vse je narobe z nami, se lahko vprašamo👇

Česa se je v meni ta situacija dotaknila?

Kaj je moje telo v tem trenutku zaznalo kot nevarnost?

Kateri občutek je tukaj v resnici prisoten?

Ali sem ta občutek poznala že prej v življenju?

Kaj sem takrat najbolj potrebovala?

Ali si lahko to danes dam sama?

Sprožilci niso naši sovražniki. Čeprav so neprijetni, nam lahko pokažejo del nas, ki še vedno potrebuje več razumevanja, varnosti in pozornosti.

Včasih se največ o sebi naučimo ravno v odnosih, ki nas najbolj premaknejo.

Morda nas najbližji odnosi sprožijo zato, da nam pokažejo del nas, ki še vedno čaka na več razumevanja, sočutja in pozornosti.🥰

In morda se prav tam začne prostor za ponovni DOTIK s sabo.❤️

Dolgo sem iskala način, kako v eno celoto povezati vse, kar raziskujem, se učim, živim in predajam zadnjih deset let.🤔

Skozi svoje življenje, odnose, osebne izzive, terapije, izobraževanja in dolgoletno delo z ljudmi, predvsem z ženskami, sem vedno znova prihajala do istega spoznanja, de je vse povezano.👇

Psiha.
Telo.
Odnosi.
Živčni sistem.
Vzorci in prepričanja.
Način, kako živimo sami s sabo.

Dolgo sem mislila, da ljudje izgorevajo predvsem zaradi tempa življenja. Zadnja leta pa vedno bolj vidim, da veliko žensk izgoreva predvsem v odnosu do sebe.👇👇

V stalnem prilagajanju in ugajanju.
V pretirani odgovornosti.
V tem, da nosijo preveč.
V tem, da predolgo postavljajo sebe na zadnje mesto.

In telo to vedno začne kazati👇

Skozi utrujenost.
Izgorelost.
Tesnobo.
Napetosti in bolečine v telesu.
Težave v odnosih.
Preobremenjen živčni sistem.
Občutek, da si ves čas v pogonu.
Ali pa skozi trenutek, ko se končno vprašaš: "Kje sem v vsem tem jaz?"🤔🤔

Tudi sama sem skozi svojo pot vedno bolj razumela, kako močno so povezani psiha, telo, odnosi in živčni sistem.

Kako pogosto v odraslih odnosih živimo stare vzorce.

Kako nas vodijo nezavedna prepričanja.

Kako naš stil navezanosti vpliva na partnerstvo, odnose, meje in občutek lastne vrednosti.

In kako telo pogosto nosi vse tisto, česar dolgo nismo znale izraziti, postaviti ali začutiti.

Bolj ko sem povezovala svoja znanja in izkušnje, bolj sem čutila, da želim ustvariti prostor, kjer se
ženska ne uči samo razumeti sebe, ampak prostor kjer se lahko ponovno začuti.

Zato danes predstavljam👇👇

VANJIN DOTIK
Prostor za ponovni dotik sebe❤️

16 srečanj za ženske, ki želijo ponovno začutiti sebe.

Proces vključuje delo z👇👇

✨živčnim sistemom
✨telesom in somatskim zavedanjem
✨psihosomatiko - povezavo med psiho in telesom
✨odnosnimi vzorci in stili navezanosti
✨burnout dinamiko in kronično preobremenjenostjo
✨občutki, potrebami, mejami in notranjo vrednostjo
✨partnerstvom in odnosi do drugih
✨odnosom do sebe in vsakodnevnega življenja
ter postopno integracijo novih občutkov, uvidov in vzorcev v življenje.

To ni hitra rešitev, je proces!

Proces vračanja k sebi.
Proces, kjer se skozi telo, odnose in večje zavedanje postopoma učimo živeti drugače.👇

Bolj povezano.
Bolj avtentično.
Bolj v skladu s sabo.

Ker verjamem, da se prava sprememba ne zgodi takrat, ko postanemo nekdo drug, ampak takrat, ko se ponovno srečamo s sabo.❤️

Srečanja potekajo individualno (1:1), v živo ali online, praviloma na 14 dni, saj verjamem, da
sprememba potrebuje tudi prostor za integracijo in življenje med srečanji.

Proces je zasnovan kot 16 srečanj, hkrati pa ostaja prilagodljiv posameznici. Nekatere lahko svojo pot zaključijo prej, druge jo lahko podaljšajo ali nadaljujejo z vzdrževalnimi srečanji.

In še nekaj.😌

Ne ustvarjam tega procesa zato, ker bi verjela, da sem prišla na cilj, ampak ga ustvarjam zato, ker že vrsto let hodim po tej poti.

Tudi sama sem skozi življenje, odnose, izgorevanje, simptome, osebno rast in številne spremembe vedno znova spoznavala, kako pomemben je odnos, ki ga imamo do sebe.

Ne stojim tukaj kot nekdo, ki ima vse odgovore, amapak stojim tukaj kot ženska, ki raziskuje, se
uči, raste in se vedno znova vrača k sebi, tudi ko se izgubi.😌

In prav zato verjamem v ta proces, ker vem, kako zelo lahko spremeni življenje, ko začnemo živeti bolj povezano s sabo.❤️

Za več informacij mi lahko pišeš v DM, na e-mail ali me pokličeš.

Če začutiš, da je čas za ponovni dotik sebe, te vabim, da se mi oglasiš.🥰

Včasih se največje spremembe začnejo z enim iskrenim korakom.❤️

Z ljubeznijo,

Vanja

Veliko žensk nas je bilo naučenih, da je agresija nekaj slabega, nekaj nevarnega, neprimernega, nekaj kar je preveč. Tudi sama sem agresijo tako razumela in še danes jo kdaj tako doživljam.

Zato svojo jezo potisnemo stran, svoje meje utišamo, svoje potrebe zmanjšamo. Ampak agresija sama po sebi ni problem.

V psihološkem smislu je zdrava, integrirana agresija življenjska energija, ki nam omogoča👇

– postaviti mejo,
– zaščititi sebe,
– reči ne,
– izraziti resnico,
– oditi iz odnosa, ki nas uničuje,
– začutiti svojo moč.

Ko ta del ni integriran, ženska pogosto živi v enem izmed dveh ekstremov:

ali svojo agresijo obrača navznoter👇

– pretirana samokritika
– people pleasing
– anksioznost
– izguba sebe
– občutek nemoči

ali pa pride agresija ven nekontrolirano👇

– izbruhi
– pasivna agresija
– obrambnost
– kontrola
– čustvena reaktivnost

Da podam še primer iz prakse👇

Ženska v odnosu dolgo časa utiša svoje potrebe. Ne pove, kaj jo boli, ker se boji konflikta, zavrnitve ali občutka, da je preveč. Navzven deluje mirna in razumevajoča, znotraj pa se kopičijo jeza, napetost in zamera. Ker meja ni bila postavljena pravočasno, telo ostaja v stresu, potem pa pride trenutek, ko eksplodira zaradi malenkosti. Ne zato, ker bi bil problem samo v tisti situaciji, ampak ker je živčni sistem predolgo držal vse v sebi.

To je pogosto neintegrirana agresija, ki jo potiskamo vase ali pa pride ven na način, ki ruši odnos.

Integrirana agresija pa izgleda drugače.

Ženska zazna nelagodje že prej. Opazi, da nekaj ni v skladu z njo, in to izrazi mirno, jasno in brez potrebe po napadu.

Na primer pove👇
“Ko se to dogaja, se ne počutim dobro. Potrebujem drugačen odnos oziroma več spoštovanja.”

Ne rabi kričati, ne rabi dokazovati svoje bolečine in ne ugaša sebe. Njena meja ni postavljena iz napada, ampak iz stika s sabo.

To je reguliran živčni sistem, ker telo, ki se počuti varno, ne rabi več niti napadati niti ugašati sebe.

Takrat lahko ženska prvič začuti, da je lahko nežna in hkrati močna.

In prav tam se začne zdrava ženstvenost.🥰

Danes se veliko govori o ženski in moški energiji, a pogosto zelo površinsko.👨👩

Ženska energija ni samo mehkoba, nežnost in sprejemanje in zdrav moški princip ni samo moč, kontrola ali produktivnost.

Oba pola se razvijata veliko globlje. Razvijata se skozi naše prve odnose, občutek varnosti, način navezanosti in skozi to, kako varen je bil naš živčni sistem v otroštvu.

Če je otrok odraščal ob čustveni stabilnosti, prisotnosti, sprejetosti in zdravih mejah, lahko postopoma razvije:

✨ Zdrav ženski princip👇
– stik s telesom, intuicijo, čutenjem, kreativnostjo, mehkobo, sposobnostjo sprejemanja

✨ Zdrav moški princip👇
– notranjo stabilnost, strukturo, meje, fokus, občutek varnosti, zaščito sebe in sposobnost regulacije

Težava nastane, ko otrok odrašča v okolju, kjer je moral preživeti namesto samo biti. Če je bilo veliko kaosa, čustvene nedostopnosti, kritike, nepredvidljivosti ali pretirane odgovornosti, živčni sistem razvije preživetvene mehanizme. Takrat veliko žensk odraste v enem izmed dveh ekstremov👇

Ali živijo skoraj samo iz ranjenega moškega principa👇
– konstantna kontrola
– hiper neodvisnost
– dokazovanje
– držanje vsega skupaj
– občutek, da moram vse sama

Ali pa iz ranjenega ženskega principa👇
– pretirano prilagajanje
– people pleasing
– izguba sebe v odnosih
– strah pred zapustitvijo
– utišanje svojih potreb, da bi bile ljubljene

Oboje telo izčrpava, zato zdravljenje ni samo prebujanje ženstvenosti in ni samo učenje mej.

Gre za proces, kjer telo in živčni sistem prvič dobita občutek notranje varnosti.

Ker šele takrat lahko ženska razvije👇
– mehkobo brez izgube sebe
– bližino brez preživetja
– meje brez krivde
– moč brez potrebe po kontroli

To je zrela ženstvenost. In to je zdrav notranji moški princip.👨👩

Ne popolnost, ampak notranje ravnovesje, kjer telo ne živi več samo v obrambi.

Z ljubeznijo,
Vanjin Dotik🥰

Veliko se danes govori o regulaciji živčnega sistema. Kaj pravzaprav to pomeni v teoriji in praksi?

Regulacija živčnega sistema pomeni, da naše telo zmore prehajati med stresom, aktivacijo in umiritvijo na način, da nas občutki, misli ali situacije ne preplavijo.

Ne pomeni, da nikoli nismo pod stresom.
Pomeni, da se po stresu znamo vrniti nazaj v občutek varnosti, prisotnosti in stika s sabo.

Ko je živčni sistem reguliran👇

— lažje čutimo svoje telo
— jasneje razmišljamo
— nismo ves čas v obrambi ali kontroli
— lažje postavljamo meje
— odnosi niso več prostor preživetja, ampak povezanosti

Travma, kronični stres in negotovi odnosi pa telo pogosto naučijo, da svet ni varen. Zato ostajamo v hiperaktivaciji, tesnobi, zamrznitvi ali odklopu od sebe.

Regulacija živčnega sistema zato ni samo umirjanje, ampak je proces, kjer telo postopoma dobi novo izkušnjo, da je varno, da mu ni treba več preživeti, ampak da lahko začne končno živeti.

Primeri zdrave regulacije v akutnem stresu👇

— zavestno upočasniš dih in podaljšaš izdih
(vdih 4 sekunde, izdih 6–8 sekund)

— greš ven na zrak ali v naravo
ker telo preko okolja dobi signal, da nevarnosti ni več

— se prizemljiš skozi telo
(stopala na tleh, dotik telesa, počasno gibanje)

— ne reagiraš impulzivno takoj
(ne pošlješ sporočila v afektu, ne sprejemaš velikih odločitev v paniki)

— zmanjšaš stimulacijo
(manj telefona, hrupa, informacij, socialnih omrežij)

— poješ nekaj hranljivega in stabiliziraš krvni sladkor, ker telo v stresu potrebuje fiziološko podporo

— govoriš z varno osebo, saj reguliran živčni sistem druge osebe pomaga umirjati tudi našega

— dovoliš telesu občutek namesto, da ga takoj potlačiš ali analiziraš

— uporabiš gibanje
(sprehod, raztezanje, tresenje telesa, dihanje)

— se vprašaš ali si trenutno res v nevarnosti ali je moje telo samo aktivirano zaradi starega vzorca oz. spomina?

Regulacija ni popolnost in ni to, da nikoli nisi aktiviran, ampak da najdeš zdrav način preko katerega se telo začne počutiti ponovno v stiku z varnostjo.

V komentarju spodaj navajam primer iz odnosov, kjer se nam največkrat aktivira stresni odziv👇

Varen stil navezanosti se ne razvije tam, kjer smo morali ves čas ugibati, ali bomo ljubljeni, sprejeti, slišani ali varni.

Razvije se v odnosu, kjer👇

– so čustva dovoljena
– je prisotna doslednost
– ni hoje po prstih
– je bližina varna, ne nevarna
– otrok ne nosi bremen odraslih
– ljubezni ni treba zaslužiti

Veliko nas v odraslosti zamenjuje👇

- intenzivnost za ljubezen
- anksioznost za povezanost
- čustveni kaos za strast

Ker je živčni sistem navajen odnosa, kjer je moral preživeti, ne pa odnosa, kjer bi se lahko sprostil.

Anksiozen stil pogosto išče potrditev.
Izogibajoč stil se nauči, da bližina ni varna.
Dezorganiziran stil pa istočasno hrepeni po ljubezni in se je boji.

In potem odnos ni več prostor povezanosti,
ampak prostor aktivacije ran.

Ampak varen stil navezanosti ni nekaj, s čimer se samo rodiš, ampak nekaj, kar se lahko začne graditi tudi kasneje v življenju👇

– skozi varen odnos
– skozi regulacijo živčnega sistema
– skozi stik s telesom
– skozi nove izkušnje bližine
– skozi meje, ki ustvarjajo varnost
– skozi odnos, kjer ti ni treba izgubljati sebe, da ostaneš ljubljen

Celjenje ni v tem, da postaneš popoln, ampak je v tem, da tvoje telo končno začuti, da si v odnosu lahko resničen in si še vedno varen.

Nekaj se pripravlja.👇
Za vse, ki želite bolje razumeti sebe, svoj notranji svet in posledično svoje odnose.

Sledi Vanjinemu dotiku.✨

Zakaj se zdrava ljubezen včasih zdi dolgočasna?

✨Ker ni kaos.
✨Ker ni neprestane negotovosti.
✨Ker ni igranja toplo-hladno.
✨Ker ni ekstremnih vzponov in bolečih padcev.

Zdrav odnos je bolj miren, stabilen in jasen.
In ravno zato se lahko živčnemu sistemu, ki je navajen kaosa, tak odnos zdi premalo.

Ne zato, ker ni pravi, ampak zato, ker telo miru še ne prepozna kot varnost.

Veliko ljudi je ljubezen povezalo z intenzivnostjo, lovljenjem, nepredvidljivostjo in z občutkom, da si moraš odnos zaslužiti.

A ljubezen ni to, da si ves čas v krču, ni ugibanje, kje stojiš in ni odnos, kjer mora tvoj živčni sistem neprestano preživljati.

Zdrav odnos ne aktivira starih ran na način, da te samo uničuje, ampak tudi, da te skozi aktivacijo ran prebuja in ti postopoma pokaže, da si lahko ljubljen tudi v miru. Brez pretiranega analiziranja, brez stalne tesnobe in brez občutka, da moraš nositi vse sam.

Samo več varnosti, več prisotnosti in več stabilnosti.

Zdravljenje ni v tem, da ves čas iščemo močna čustva, ampak da se naučimo razlikovati med kaosom, ki nam je domač, in odnosom, ki je zares varen za naše telo, srce in živčni sistem.

Vse bolj verjamem, da kakovost naših odnosov določa kakovost našega življenja.

Zato pripravljam nekaj globljega. Predvsem za ženske. A seveda vabljeni tudi moški.

Kmalu več. Če čutiš, da te ta tema kliče, ostani tukaj. 🤎